»Vse več ljudi opažamo, ki si hočejo ogledati plazove, tam snemati, slikati, a je preveč nevarno. Pozivam vse ljudi, naj ne hodijo na to cesto, cesta je zaprta in nevarna, ne vemo, od kod se lahko sproži nov plaz, tudi tam, kjer jih že več kot pol stoletja ni bilo, so danes bili.«

»Največja nevarnost je tam, kjer je plazenje že znano, tam, kjer so pojavi že aktivni, pa tudi drugod v predalpskem prostoru, od severne Primorske pa skoraj do Koroške. Na Koroškem je pa splošno povečana verjetnost za nastanek plazov.«

»Prebijamo tudi ceste proti našim zaselkom v okolici Ljubnega, da ljudi oskrbimo z najnujnejšimi potrebščinami, vodo, hrano in tako naprej. Ravno zdaj sem na mestu, kjer je v nizu pobralo štiri stanovanjske hiše. Gre za izjemen plaz, ki ogroža v nadaljevanju tudi še od dve do tri naslednje stanovanjske hiše.«

»Bolj ali manj so vse ceste zaprte. Trudimo se zagotavljati intervencijsko prevoznost, tako da imamo na terenu sedem bagrov, kopačev, ki nenehno odpirajo cesto, ampak jo spet zadaj zapre.«

»Občine bodo sanirale svoje ceste, mostove, vse, kar je bilo poškodovano v poplavah. Na tem področju bomo vsaki občini pomagali tam, kjer je šibka. Nekaterim bolj, nekaterim manj, odvisno od njihovih želja.«

»Minaret je bil tam še pred cesto in bil je eden najstarejših spomenikov v Basri. Ni oviral prometa, nasprotno, cesta se je zajedala vanj.«

»Ljudje so ugotovili, da se povsod potrudijo, tudi tam, kjer imajo samo en srček – mogoče še bolj kot tam, kjer imajo tri.«

»Zdaj je težava projekt ceste. Cesta ima en naklon, na drugi strani pa je odvodni kanal. Odvodni kanal zajema hudourniške vode. Kar je cestne vode, pride z Gornje Hudajužne dol in pri sosedu je jašek zabit. Z obeh strani je bil tukaj bazen. Voda je bila 15 centimetrov visoko. Na srečo imam pridne sosede, v nesreči spoznaš človeka.«

»Če ljudje vidijo kakšne razpoke, pretirano izcejanje vode ali premikanje zemeljskih mas, je treba poklicati 112. Če je to v bližini hiš, je treba biti pozoren še bolj.«